Zelišča sodijo v vsak vrt. Največkrat jih sicer uporabljamo za osvežilne in krepčilne napitke, kot začimbe ali pa z njimi oplemenitimo kise, olja, namaze. Vendar zelišča na vrt sodijo tudi kot mešani posevki, ki varujejo druge rastline in kot okrasno cvetje, ki privablja koristne žuželke. Vsem, ki delamo po smernicah biodinamike, pa zelišča predstavljajo pravi zaklad. Posejemo oz. posadimo jih kot mešane posevke na vsako gredo po malem. Iz njih pripravljamo blage čaje, pripravke in zavretke za rastline.

Katera zelišča na vrt zasadimo kot »zdravilno službo«?

Ognjič, kapucinke in žametnice s svojim vonjem ali koreninskimi izločki odganjajo različne škodljivce.

• OGNJIČ odganja uši, komarje, ogorčice, polže in koloradskega hrošča. Večini vrtnin je dober sosed, na zemljo pa deluje kot zdravilo (prav tako BORAGA). Iz ognjiča lahko pripravimo zavretek, ki krepi rastline. Pripravimo ga tako, da litru postane vode dodamo 10 dag ognjiča. Ta pripravek vsak dan premešamo in ga pustimo stati toliko dni, da se tekočina preneha peniti, ognjič pa potone na dno. Takrat pripravek precedimo, ga razredčimo z vodo v razmerju 1 : 10 in z njim zalijemo zemljo.
• KAPUCINKA vrtnine ščiti pred ušmi, gosenicami, polži in kapusovim belinom. Je dobra soseda za paradižnik, krompir, paprike, bučke in visoki fižol. Posadimo jo tudi pod sadnim drevjem. Užitna je cela rastlina. Iz kapucinke lahko naredimo pripravek (sveže poganjke in cvetove prekrijemo z vrelo vodo, pustimo stati 20 minut in precedimo) s katerim škropimo proti koloradskemu hrošču, bolhaču, gosenicam in ušem.
• ŽAMETNICE (smrdljivke) odganjajo uši in ogorčice, vendar privabljajo polže. Posadimo jih h krompirju, paradižniku in vrtnicam.
• ŽAJBELJdeluje proti glivičnim boleznim. Odganja kapusovega belina in polže. Je dober sosed za nizki fižol, zelje, ohrovt, paradižnik in korenček.
• KAMILICA je močna na kaliju in kalciju. Pred setvijo jo uporabljamo za razkuževanje semena stročnic (fižola, graha, boba …) pa tudi semena zelja, ohrovta, cvetače in brokolija. To naredimo tako, da iz kamilic pripravimo blag poparek, ga ohladimo in v njem namakamo seme od 5 do 10 minut. Proti glivičnim in bakterijskim boleznim pomaga hladen izvleček iz kamilic. Pripravimo ga tako, da pest cvetov kamilic prelijemo z litrom vode, pustimo stati od 12 do 24 ur, precedimo skozi gazo in redčimo v razmerju 1 : 5. Z njim škropimo po rastlinah in tleh. Kamilico dodajamo tudi v kompost.

Katera zelišča še uporabljamo kot »zdravilno službo«?

• RMAN je izredno oživljajoč za poškodovane rastline. Na pomoč ga pokličemo v primeru toče in pri poškodbah ob neurjih. In kako pripravimo čaj iz rmana? 20 gramov posušenih cvetov prelijemo z litrom hladne vode in pustimo stati 24 ur. Precedimo, razredčimo v razmerju 1 : 10 in škropimo po poškodovanih rastlinah. Prvi dan škropimo z rmanom, drugi dan s koprivo, tretji dan s kamilico in četrti dan z regratom. Vse pripomore k celjenju in obnovi rastlinskih tkiv.
• VELIKA KOPRIVA je prava dobrotnica. Pripravek iz nje pa je odlično sredstvo proti listnim ušem. Naredimo ga tako, da 1 kg svežih narezanih kopriv za 24 ur namočimo v 10 litrov vode. Precedimo in škropimo po rastlini. S škropljenjem ponavljamo vsaj 3 dni zapored. Uporabljamo jo lahko tudi kot dušično gnojenje. V tem primeru koprive namakamo toliko časa, da se brozga preneha peniti in smrdeti. Precedimo in močno razredčeno, najmanj v razmerju 1 : 10. Tekočino v vedru malo premešamo, tako da nam zadiši kopriva in zalijemo zemljo.
• REGRAT je zelo pomemben za rast rastline, saj ureja razmerje med kremenčevo kislino in kalijem. Škropivo narediš po enakem postopku kot za rman.
• BALDRIJAN stabilizira temperaturo. Razredčen baldrijanov sok lahko pri plodovkah uporabimo kot semensko kopel ali pa z njim poškropimo zemljo, preden sejemo (zlasti pri zgodnjih posevkih). Zemlja se bo segrela, rastline pa prej vzklile. Uspešno ga uporabljamo proti spomladanski zmrzali, če škropimo pozno zvečer ali zgodaj zjutraj (omili do – 4 stopinje C).

Baldrijanov sok pripravimo tako, da cvetove baldrijana zdrobimo s kuhinjskim mikserjem. Maso precedimo skozi gosto gazo in koncentriran sok shranimo v temnih stekleničkah v hladnem in temnem prostoru. Za uporabo ga razredčimo v razmerju 1 kapljica soka na 1 liter mlačne vode. Koncentrat počasi premešamo in uporabimo.

• NJIVSKO PRESLICO uporabljamo proti glivičnim obolenjem, plesnim, rji in škrlupu. Vsebuje veliko silicijevih snovi (kremenčeve kisline). Pripravek naredimo tako, da 1 kg sveže preslice (ali 150 g posušene) namočimo za 12 ur v 10 litrov mrzle vode. Tekočino skupaj s preslico nato vremo 30 minut. Pokrita naj se shladi. Precedimo in razredčimo z vodo v razmerju 1 : 5. Škropimo po rastlinah, tleh in steblih, vendar samo v primeru bolezni oz. če je veliko dežja (primerne okoliščine za razvoj glivic). S tem preprečimo napad glivic. Če se zaradi obilnega deževja kljub temu pojavijo, škropljenje ponovimo. Drugače pa s škropivom ne pretiravati, saj več kratko škropljenje škodi zemlji. Opozorilo:  Pri nabiranju preslice moramo biti pozorni, da njivske preslice ne pomešamo z močvirsko preslico. Za sušenje jo nabiramo avgusta, ko vsebuje največ silicijevih spojin.

Kaj pa uporaba zelišč v kuhinji?

V knjižici Zelišča v kulinariki (kliknite za prenos) boste spoznali dvajset zelišč, njihovo rastišče in razmere za pridelavo, uporabo v ljudskem zdravilstvu in kulinariki. Ob vsakem zelišču so zapisani recepti za pripravo jedi.

V sklopu projekta PUM pa so udeleženci pripravili knjižico PUMovi zeliščni recepti, kjer so v angleškem in slovenskem jeziku zapisali recepte za sirupe, namaze in druge jedi iz lokalnih zelišč in drugih rastlin.

Viri:

1. Rudolf Steiner, Temelji uspešnega kmetovanja v očeh duhovne znanosti: kmetijski tečaj, Peto predavanje, str. 119–149, Ajda Vrzdenec, 2011.
2. Jerneja Jošar, Ekološko vrtnarjenje za vsakogar. Mladinska knjiga Založba, d. d., 2016.