Kdaj pa vi sejete, sadite, okopavate in pobirate pridelke?

Najbolj uporaben vrtnarski priročnik je zagotovo setveni koledar. Ker vrtnarimo po biodinamični metodi, prisegamo na setveni priročnik Marije Thun, saj je znanstveno utemeljen. Opira se na izračune, ki jih vsako leto pripravijo trije astronomski observatoriji, dva v Nemčiji in eden v Švici. Temelji tudi na dolgoletnih opazovanjih in raziskovanjih Marije Thun ter njenih praktičnih izkušnjah z delom na vrtu in številnimi poskusi. Ga znate brati?

Kdo je bila Marija Thun?

Biodinamična kmetovalka (rojena v Nemčiji leta 1922) je na podlagi antropozofskih naukov Rudolfa Steinerja in lastnega raziskovanja, leta 1961 izdala prvi setveni priročnik. Svoja spoznanja je od leta 1952 pa vse do smrti 2012 preverjala in potrjevala s poskusi. Ugotovila je, da je vsak del rastline  povezan z določenim elementom (4 elementi – zemlja, svetloba oz. zrak, voda, toplota) prek katerih Luna na svoji 27-dnevni poti izpred ozvezdij zodiaka na Zemljo posreduje sile, ki prek teh elementov vplivajo na ugodno rast rastlin, in sicer:

• Element zemlje spodbuja rast korenin.
• Svetloba oz. zrak vpliva na razvoj cvetov in eteričnih olj.
• Ob elementu vode se poudarjeno razvijajo listi in stebla.
• Toplota pospeši razvijanje plodov in semen.

Thunova je te vplive prepoznala v odzivih rastlin in jih razdelila na štiri skupine:

• KORENOVKE – koreninasta zelenjava oz. podtalni plodovi (krompir, korenje, repa, čebula itd.);
• LISTNATE RASTLINE katerih list in steblo služijo kot hrana (vse vrste solat, zeljnate rastline, pa tudi cvetača, por, nadzemna koleraba itd.);
• PLODOVKE – plodovna zelenjava oz. nadtalni plodovi (kumare, paprika, paradižnik, bučke, fižol, jagode, sadje itd.);
• CVETNICE – cvetje (sončnice, dišavnice, vse vrste cvetja, pa tudi lan in brokoli).

Kje to vidimo na koledarju?

V setvenem koledarju je to zapisano pod ugodnimi impulzi za rastlino in ure dneva, in sicer:

• KORENINA – element ZEMLJA (v koledarju označeno z vijolično).
• LIST – element VODA (v koledarju označeno z modro).
• CVET – element SVETLOBA oz. ZRAK (v koledarju označeno z rumeno).
• PLOD – element TOPLOTA (v koledarju označeno z rdečo).

Kjer so namesto tega napisane črtice to pomeni, da so določene ure v dnevu oziroma dan – zaradi neustreznih konstelacij – neprimerni za delo z rastlinami.

Kaj nam povedo padajoči in dvigajoči Lunini loki?

Na padajoče Lunine loke kažejo dnevi meseca označeni z zeleno barvo. To pomeni čas, ko se Lunini loki nad horizontom nižajo, zato se v zgornji del rastlin dvigne malo sokov, večja aktivnost pa je v koreninah. To je čas primeren za presajanje in obrezovanje sadja.

Dvigajoči Lunini loki označujejo preostale dneve meseca, ko se Lunini loki nad horizontom dvigujejo,  zato se dvigujejo tudi sokovi v zgornji del rastlin. To je primeren čas za obiranje in cepljenje sadnega drevja.

Tudi nekateri gasilski koledarji imajo po setvenem priročniku Marije Thun z ustreznimi simboli (•jabolko za nadzemne plodove, •koren za podtalne plodove, •cvet za cvetje, •list za listnate rastline, •zeleno neprekinjeno črto za čas presajanja) po dnevih označen primeren čas za vrtnarska dela s posameznimi rastlinami.

Kaj pa pravi kmečko izročilo?

Že stara kmečka izročila kažejo na to, da so se kmetje pri sejanju, sajenju, okopavanju in pobiranju pridelkov ravnali po Luninih menah in planetih. Kakšen nasvet dobimo tudi v starih kmečkih pratikah:

• Ob zadnjem krajcu sejemo in sadimo vse rastline, ki morajo biti pokrite z zemljo, da ne postanejo zelene (krompir, korenje).
• Krompir ne sadimo ob prvem krajcu, saj bi zrasel samo v zelenje. Sadimo ga ob zadnjem krajcu, da bo silil v zemljo.
• Grah sejemo od zadnjem krajcu, da bo poln in zdrav.
• Fižol sadimo bo mlaju.
• Če sadiš zelje ob mlaju, ga boš imel dovolj za ljudi in za prašiče.
• Vrtnice hočejo biti obrezane v aprilu pri polni luni.
• Jablane je treba saditi ob prvem krajcu.

Sodobni čas je marsikaj od tega označil za praznoverje. Tisti, ki vrtnarimo po biodinamični metodi pa ta izročila in predvsem setveni koledar Marije Thun s pridom uporabljamo. Po njeni smrti za izdajo koledarja skrbita njena hči in sin. Za prevod v slovenski jezik pa poskrbi biodinamičarka Meta Vrhunc.

Za ukaželjne še več informacij o:

1. Setvenem koledarju https://ajda-vrzdenec.si/razumevanje-setvenega-koledarja/
2. Mariji Thun https://www.zalozba-ajda-vrzdenec.si/ewExternalFiles/MThun/mobile/index.html#p=1

Vir: Setveni priročnik Marije Thun 2020. Koledar za poljedelce, vrtičkarje in čebelarje izdelal Matthias K. Thun.